Opis

Življenje se dogaja samo po sebi. Ko se prepustimo toku in smo v vlogi opazovalca nam gre veliko bolj lahkotno. Smo pa navajeni, da ves čas vrednotimo in presojamo, celo obsojamo. Tako se postavimo v vlogo razsodnika in nismo več podprti z živim pretokom, ki ga omogoča čuječnost. Ko smo čuječi, na nek način z zanimanjem opazujemo sočloveka ali nek dogodek in ga ne vrednotimo, ni ne dober, ne slab, ampak samo je in ga opazujemo. Ko vzpostavljamo tak odnos do okolja se začne odvijati pravi čudež življenja. V sebi začutimo globok mir in nič iz okolja nima več vpliva na naše počutje. Okolje postane zavestno ogledalo, ki nas močno podpira v tem, da sprejemamo in ne ocenjujem. Na tak način se počasi razgrajujejo tudi strahovi. Saj so strahovi tudi produkt prepričanj, da moramo vse kar se dogaja analizirati, razumeti in ovrednotiti. Neznano nas straši.

Ko doživljamo občutke ločenosti in presojamo, vrednotimo ne sežemo na višje ravni Zavesti, naša frekvenca telesne energije je nižja in nas ovira pri napredovanju. Zaradi nezavednega presojanja in vrednotenja, kot nekaj rutinskega se lahko znajdemo v vlogah žrtve, ko so napredek in zdravljenje, radost in strast do življenja popolnoma onemogočeni.

Svetujem, da se meditacijo ponovi 7 krat v razmaku 4 do 5 dni. lahko tudi tedensko. Za meditacijo izberemo miren in prijeten prostor, se udobno namestimo in zapremo oči. Tudi po meditaciji še nekaj minut počivamo.

Namen meditacije je osebnostna in s tem tudi duhovna rast. Je podlaga za izstop iz začaranih krogov, ko zadeve začenjamo in jih ne uspemo dokončati, ko želimo najti resnico o Sebi, da se osvobodimo vzorcev s katerimi se sabotiramo, da prepoznamo in opustimo vloge žrtve. Ko želimo odložiti nepotrebne odgovornosti in sprejeti odgovornost Zase.

Trajanje zvočnega posnetka: 24 min